ljubljana1
bled1
piran1
soline
Domov/Migracije in Slovenija/Tujci v Sloveniji

Tujci v Sloveniji

Tujce v Republiki Sloveniji delimo v dve večji skupini, ki se razlikujeta glede na način in pogoje vstopa v državo, in sicer:

  • državljani držav članic Evropskega gospodarskega prostora (države članice EGP so države članice Evropske unije, Norveška, Islandija in Lihtenštajn) za več informacij, klikni (…);
  • državljani tretjih držav, ne-članic EGP/EU za več informacij, klikni (…).

 

Splošni podatki o tujcih v Republiki Sloveniji za leto 2018

Dne 31. decembra 2018 je imelo v Republiki Sloveniji več kot 176 tisoč tujcev veljavno dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja. Od tega je imelo 148 tisoč državljanov tretjih držav veljavnih dovoljenj za prebivanje ter 28 tisoč veljavnih potrdil o prijavi prebivanja državljanov Evropskega gospodarskega prostora (EGP) in Švicarske konfederacije (Švica). Od 148.014 veljavnih dovoljenj državljanov tretjih držav je bilo veljavnih 83.542 dovoljenj za stalno prebivanje in 64.472 dovoljenj za začasno prebivanje. Med državljani EGP in Švice pa veljavnih 11.755 potrdil o prijavi stalnega prebivanja in 16.274 potrdil o prijavi prebivanja. Med imetniki veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje je 6.541 družinskih članov slovenskih državljanov in 919 družinskih članov državljanov EGP. Med veljavnimi dovoljenji za začasno prebivanje je največ veljavnih enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, sledijo združitev družine ter študij. Največje imetnikov dovoljenja za prebivanje, stalnega in začasnega, je bilo državljanov Bosne in Hercegovine, sledijo državljani Kosova  in Srbije. V okviru EGP  so imeli na največ dovoljenj za prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, poleg državljanov Republike Hrvaške, državljani Bolgarije in Italije.

Na področju mednarodne zaščite v 2018 beležimo 95-odstotno v primerjavi z 2017, 120-odstotno v primerjavi z 2016 ter kar 938-odstotno v primerjavi z 2015 povečanje števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito.  V letu 2018 so največ prošenj za mednarodno zaščito vložilo državljani Pakistana ter Alžirije, sledijo Afganistan, Maroko, Iran in Sirija. V letu 2018 je bilo na podlagi posebnega EU projekta premeščenih 21 oseb iz Italije, in sicer 18 državljanov Eritreje in 3 državljani Sirije, vsi so vložili prošnjo za mednarodno zaščito. V 2018 beležimo nadaljevanje trenda v povečanju števila mladoletnih prosilcev brez spremstva in sicer za 43-odstotkov več v primerjavi z letom 2017 ter 128-odstotkov v primerjavi z letom 2016. Od vseh mladoletnih otrok prosilcev za mednarodno zaščito je bilo kar 70-odstotkov takih, ki so v Republiko Slovenijo prišli brez staršev ali drugega zakonitega zastopnika. V obdobju 1995–2018 je bila v Republiki Sloveniji priznana mednarodna zaščita 818 osebam. V letu 2018 je bila mednarodna zaščita priznana 102 osebama, od tega je bil 99 osebam priznan status begunca in 3 osebam status subsidiarne zaščite. Med osebami, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, je bilo največ  državljanov Sirije (41) in Eritreje (26).

Za več informacij o aktivnostih v 2018 na področju migracij in mednarodne zaščite, tudi Slovenske nacionalne kontaktne točke EMN, prosim kliknite na dokument Poročilo o delu Urada za migracije 2018.