S kakšnimi izzivi se soočajo migranti pri dostopu do storitev na področju duševnega zdravja in kako jih rešujejo države članice? Ta informator prikazuje veljavne politike za pomoč migrantom pri dostopu do storitev na področju duševnega zdravja.
V večini držav članic ima migrant po pridobitvi dovoljenja za bivanje na ozemlju enak dostop do storitev na področju duševnega zdravja kot državljani EU. Vendar dostop do storitev pogosto predstavlja več izzivov tako za migrante kot za države članice. Za migrante so to lahko jezikovne ovire, pomanjkanje informacij, težave pri dostopu do splošnih storitev, visoki stroški in dolge čakalne vrste, kot tudi socialne in kulturne težave, vključno s stigmatizacijo, tabuji, pomanjkanjem ozaveščenosti, pomanjkanjem zaupanja in socialno-ekonomsko prikrajšanostjo.
Z vidika držav članic pa se pojavljajo izzivi kot so jezikovne in kulturne razlike med migranti in strokovnimi delavci ter pomanjkanje finančnih in človeških virov oz. strokovnega znanja za podporo migrantom.
Za reševanje ugotovljenih izzivov je 21 držav članic navedlo primere ukrepov, ki so izboljšali dostop migrantov do duševnega zdravja, vključno z omogočanjem cenovno dostopnega in nediskriminatornega dostopa do storitev ali zmanjšanjem komunikacijskih ovir.
