Kako se privablja sezonske delavce in kako se varujejo njihove pravice v državah članicah EU in Združenem kraljestvu? Glede na novo študijo Evropske migracijske mreže (EMN) si mnoge države prizadevajo privabiti sezonske delavce iz držav zunaj EU/EGP, da bi zapolnile primanjkljaj na trgu dela, običajno v kmetijskem, turističnem ter proizvodnem sektorju. Zaščita pravic sezonskih delavcev je eden od ciljev Direktive EU o sezonskih delavcih, sprejete leta 2016. Slednja določa enako obravnavo državljanov tretjih držav, po drugi strani pa državam članicam omogoča, da omejijo dostop do določenih pravic.
Sezonsko delo je oblika začasne zaposlitve, vezane na določena obdobja v letu in na posebne gospodarske sektorje. Nova študija EMN se osredotoča na sezonsko delo, ki ga opravljajo državljani tretjih držav. Analiza je pokazala, da sezonske delavce sestavljajo predvsem mladi odrasli, ki večinoma zaposleni v kmetijstvu, turizmu in proizvodnji. Sezonski delavci večinoma izvirajo iz sosednjih regij držav članic, ki jih prejemajo, pri čemer je najpogostejša izvorna država Ukrajina. V nekaterih primerih so glavne izvorne države zunaj evropske celine, kot na primer Indija in Tajska, kateri predstavljata ključni državi izvora za sezonske delavce v Belgiji, flandrijski regiji ter na Švedskem in Finskem. Zaradi ključnega pomena, ki ga imajo sezonski delavci pri zapolnjevanju vrzeli na trgu dela, ima več držav sprejete ukrepe za privabljanje sezonskih delavcev, vključno s poenostavljenimi postopki, skrajšanjem časa obdelave administrativnih zahtev ter sodelovanjem s tretjimi državami. V 19 državah, ki so obravnavane v študiji, je vstop in bivanje sezonskih delavcev del splošne migracijske politike.
S sprejetjem Direktive o sezonskih delavcih je bilo vse več pozornosti namenjene zaščiti pravic sezonskih delavcev ter izvajanju politike sprejema. Do leta 2019 so jo vse države članice, ki jih zavezuje Direktiva, vključile v svojo nacionalno zakonodajo. Število delavcev, sprejetih po Direktivi, se je v letu 2019 gibalo od približno 300 v Latviji do več kot 46 000 na Poljskem. Analiza je pokazala, da je v nekaterih državah članicah v skladu z možnostmi, ki jih daje Direktiva, dostop sezonskih delavcev do enakega obravnavanja omejen. Slednje velja zlasti za nadomestila za brezposelnost in družinske dajatve. Opredelitev primerne nastanitve za sezonske delavce se prav tako razlikuje po državah članicah. Kljub nadzoru delovnih pogojev, lahko nekateri primeri zlorabe ostanejo neopaženi, zlasti zaradi omejene ozaveščenosti sezonskih delavcev o njihovih pravicah.
Študija prav tako opisuje neposredne posledice izbruha koronavirusa na sezonske delavce in ukrepe držav članic za ublažitev njegovih učinkov. Posebni ukrepi vključujejo: podaljšanje dovoljenj za sezonske delavce, ki so že prisotni v državi, odpravo omejitev potovanj ter v določenih primerih tudi mobilizacijo domače delovne sile za zapolnitev primanjkljaja na trgu dela. V nekaterih državah članicah so sezonski delavci v času pandemije pridobili večjo prepoznavnost v očeh javnosti.
