Povzetek:
Države članice regulirajo migracijski tok preko posebnih kanalov, ki jih določa nacionalna zakonodaja. Namen in razlog prebivanja v državi vsebuje zbirko posebnih zahtev in pogojev, ki jih mora tujec izpolniti v kolikor želi pridobiti dovoljenje za vstop in prebivanje. Državljani tretjih držav imajo v času zakonitega prebivanja na ozemlju države članice možnost prehajanja iz enega v drugi zakoniti status. V kolikor državljani tretjih držav, imetniki dovoljenj za začasno prebivanje ali vizumom ne izpolnjuje več pogojev za podaljšanje ali pridobitev drugega zakonitega statusa morajo državo zapustiti. V primeru, da po poteku veljavnosti dovoljenja vseeno ostanejo na ozemlju države članice postanejo nezakoniti migranti. Nekatere države članice omogočajo državljanom tretjih držav, da v času veljavnega dovoljenja za prebivanje zaprosijo za dovoljenje iz drugega namena bivanja (npr. tuji študentje lahko ostanejo za čas iskanja zaposlitve, zaposleni delavci migranti se lahko zaposlijo kot samozaposleni/napoteni delavci, prosilci za azil lahko pridobijo dovoljenje za delo ali združitev družine, itd). Glavni namen držav članic, da pristajajo na tovrstne spremembe statusa je omogočiti nacionalnemu sistemu da postane bolj prožen ter, da se čim hitreje in učinkoviteje odziva na primanjkljaj delovne sile in primanjkljaj določenih kvalificiranih znanj delavcev migrantov. Hkrati na tak način države članice omejujejo možnosti nezakonitega prebivanja v državi ter uporabe restriktivnih ukrepov (vračanje) ali prisilne regulacije. Namen EMN usmerjene študije je predstaviti pregled in analizo pogojev s katerimi države članice regulirajo svoje nacionalne sisteme s katerimi omogočijo spreminjanje statusov državljanov tretjih držav. Študija predstavlja analizo naslednjih področji:
• predstavitev nacionalne zakonodaje in politik, ki urejajo področje vstopa, prebivanja in zaposlovanja državljanov tretjih držav;
• predstavitev nacionalnih zakonov, ki določajo možnosti spreminjanja statusov;
• predstavitev zbirke pravic za posamezen status ter vpliv na zbirko pravic v primeru spremembe statusa;
• primerjava med različnimi nacionalnimi politikami spreminjanja namena bivanja ter določanje glavnih vzvodov iz vidika nacionalne zakonodaje;
• določanje posebnih ukrepov v državah članicah za pomoč pri spreminjanju statusa državljanov tretjih držav;
• analiza izzivov povezanih z implementacijo politik;
• zbirka dobrih praks in izkušenj za vzpostavljanje varnega in birokratsko prijaznega sistema spreminjanja zakonitega statusa državljanov tretjih držav.

EMN študija je del EMN delovnega programa 2015-2016, izdelana je bila na osnovi nacionalnih poročil, ki jih je prispevalo 24 nacionalnih kontaktnih točk (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka Republika, Estonija, Finska, Francija, Hrvaška, Italija, Irska, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Slovenija, Slovaška Republika, Poljska, Španija, Švedska, Združeno Kraljestvo) na podlagi skupne EMN specifikacije ter usmeritev s strani EMN nacionalnih kontaktnih točk.

Za več vsebine glej:
Synthesis Report for the EMN Focussed Study 2015: Changes in immigration status and purpose of stay: an overview of EU Member States’ approaches, July 2016

Slovensko nacionalno poročilo: Sprememba statusa državljanov tretjih držav in namen prebivanja: pregled pristopov držav članic EU, januar 2016.