Z vstopom v EU tujce v Republiki Sloveniji delimo na dve večji skupini, ki se razlikujeta glede na način in pogoje vstopa v državo in sicer: državljani držav članic Evropskega gospodarskega prostora (države članice EGP so države članice Evropske unije, Norveška, Islandija in Lihtenštajn) ter državljani tretjih držav, ne-članic EGP/EU. Ureditev področja vstopa in bivanja, zaposlitve in dela, integracije tujcev ter mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji določajo zakonski akti kot so Zakon o tujcih, Zakon o državljanstvu, Zakon o mednarodni zaščiti, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Uredba o načinih in obsegu zagotavljanja programov pomoči pri vključevanju tujcev, ki niso državljani EU ter ostali zakoni in podzakonski akt. Za več glej MNZ in MDDSZ.

Dne 31. 12. 2016 je imelo v Republiki Sloveniji veljavnih dovoljenj za prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja 135.536 tujcev, skoraj 9.451 tujcev več kot v letu 2015. Od tega je imelo 86.545 tujcev veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje ter 48.991 tujcev veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje. Največje število tujcev, imetnikov dovoljenja za prebivanje, je bilo državljanov Bosne in Hercegovine (58.355), sledijo državljani Kosova (16.580), Srbije (13.088), Makedonije (12.038), v manjšem številu pa še državljani Ruske federacije, Ukrajine, Kitajske, Črne Gore, Združenih držav ter Tajske. V okviru Evropskega gospodarskega prostora (EGP) je imelo največ veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja, poleg državljanov Republike Hrvaške (10.855), še državljani Bolgarije (4.147), Italije (2.804), Nemčije (1.135), Slovaške (742), Madžarske (724), Romunije (609), Združenega kraljestva (576), Avstrije (511) in Poljske (415). V primerjavi z letom 2015 je v letu 2016 mogoče zaznati porast tako v številu veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje državljanov tretjih držav, kot v številu veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje državljanov tretjih držav.

Na področju mednarodne zaščite v letu 2016 beležimo skokovit porast vloženih prošenj za mednarodno zaščito in sicer 1.222, kar je skoraj štirikrat več kot v letu 2015 (277). 42 prošenj je bilo poslanih v ponovni postopek, 44 prošenj je bilo vrnjenih v ponovni postopek in 1.136 prošenj za mednarodno zaščito je bilo v letu 2016 rešenih. Status mednarodne zaščite je bil v letu 2016 priznan 45 osebam, od tega 34 osebam status begunca ter 11 osebam status subsidiarne zaščite. Vseh oseb, ki so imele v Republiki Sloveniji na dan 31.12.2016 priznan status begunca, je bilo 138 ter 32 oseb s priznanim statusom subsidiarne zaščite, med njimi je bilo največje število predstavnikov moškega spola (124). Največje število statusov mednarodne zaščite v letu 2016 je bilo podeljenih državljanom Sirije (88), Iraka (29), Eritreje (22), Afganistana (14), Irana (12) ter Kazahstana (5).

Posebna kategorija prosilcev za mednarodno zaščito so osebe, ki so v Republiko Slovenijo prispele v postopkih premestitve iz Italije in Grčije. Na dan 31.12.2016 se je v Republiki Sloveniji nahajalo 84 oseb iz Sirije, 23 oseb iz Eritreje in 17 oseb iz Iraka, skupaj 124 oseb. Med njimi je bilo do dne 31.12.2016 priznan status begunca 87 osebam, največ Sircem (53), Eritrejcem (22) in Iračanom (12).

Za več informacij glej Poročilo z delovnega področja migracij, mednarodne zaščite in vključevanja za leto 2016.

Informacije v zvezi s pogoji vstopa, bivanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji so dostopne na naslednjih spletnih straneh:
Za državljane tretjih držav, ne-EU državljane;
Za državljane EGP in EU.

Druge uporabne informacije za tujce:
www.infotujci.si
http://www.mnz.gov.si/si/mnz_za_vas/e_storitve
http://integracija.si