Zaradi vse večje potrebe po izmenjavi informacij o priseljevanju v EU in boja zoper različne oblike zlorab pravice do prostega pretoka oseb je Evropski Svet leta 2001 na zasedanju v Laekenu pozval Evropsko komisijo, da preuči možnost “vzpostavitve sistema za izmenjavo informacij o različnih vidikih migracij z namenom oblikovanja enotne azilne in migracijske politike“. V ta namen je Evropski Svet na zasedanju v Solunu leta 2003 sprejel Sklep v katerem je Evropsko komisijo pozval k ustanovitvi pilotnega projekta Evropske migracijske mreže ter napovedal preučitev možnosti za vzpostavitev stalne strukture v prihodnosti. V letih 2004-2006 je Evropska migracijska mreža delovala kot pripravljalni ukrep. Haški Program 2005-2009 je potrdil nujnost po okrepitvi skupne analize migracijskih pojavov, ki vključuje zbiranje, izmenjavo, oceno in učinkovito uporabo konkretnih informacij.

Njegov naslednik Stockholmski program 2010-2014 je še bolj spodbudil aktivnosti Evropske migracijske mreže k izvajanju novih nalog za izboljšanje izmenjave informacij med državami članicami v okviru številnih novih politik azila in migracij. Poročilo o oceni izvajanja Stockholmskega programa 2010-2013, objavljeno maja 2014 in narejeno v sodelovanju z Evropsko komisijo in nacionalnimi kontaktnimi točkami, je poudaril nadaljnjo potrebo po širitvi aktivnosti in sodelovanja Evropske migracijske mreže z različnimi partnerji ter nadaljevanje preučevanja različnih migracijskih in azilnih pojavov. Ugotovljeno je bilo, da se tako institucije Skupnosti kot organi držav članic vse bolj opirajo na različne dokumente in druge vire Evropske migracijske mreže pri oblikovanju EU in nacionalne zakonodaje ter politik.

Zaradi vse večje potrebe konkretnih analiz je bila v letu 2014 vzpostavljena EMN delovna skupina strokovnjakov držav članic za prostovoljno vračanja (Voluntary Return Expert Group) katere namen je, da s pomočjo podatkov in informacij pridobljenih preko Eurostata, držav članic ter Norveške pripraviti dokumente kateri bodo obravnavali različne vidike politike prostovoljnega vračanja kot npr. finančna sredstva članic namenjena za izvajanje politike vračanja in programov ponovne integracije v tretjih državah, izvajanje EU sporazumov o vračanju in sodelovanje s ciljnimi tretjimi državami, različni pristopi izvajanja politike vračanja v članicah, itd. Dokumenti so dostopni na spletnih straneh Evropske migracijske mreže ter pod domeno Publikacije/Aktualno/Arhiv.