Domov/Aktualno/Poročilo Evropske komisije o napredku v izvajanju Evropske agende o migracijah, marec 2018

Poročilo Evropske komisije o napredku v izvajanju Evropske agende o migracijah, marec 2018

Dne 14. marca 2018 je Evropska komisija je predstavila ugotovitve o doseženem napredku v okviru Evropske agende o migracijah in opredeljuje nadaljnje ključne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, med drugim v skladu s tistimi iz načrta Komisije iz decembra 2017, da bi se do junija 2018 dosegel celovit dogovor o migracijah.

Potrjeno je bilo zmanjševanje števila nedovoljenih prihodov skozi vse leto 2017 in v prvih mesecih leta 2018. Še vedno poteka delo za reševanje življenj, odpravo temeljnih vzrokov migracij, varovanje zunanjih meja Evrope in dodatno krepitev sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Vendar pa splošne razmere ostajajo nestabilne in bodo zato potrebna dodatna prizadevanja, zlasti okrepitev finančnih virov, tako s strani držav članic kot EU, da se zagotovi stalen in učinkovit odziv na izzive na področju migracij.

Sporočilo povzema ugotovitve o napredku na štirih glavnih področjih in sicer:

1.) Reševanje življenj in odpravljanje temeljnih vzrokov;

2.)  Krepitev upravljanja zunanjih meja;

2.) Doseganje rezultatov pri vračanju in ponovnem sprejemu;

3.) Premestitve so skoraj dokončane, prišel je čas za nov zagon za preselitve;

Sporočilo na koncu predstavi naslednje korake, ki jih mora EU izvesti v okviru svoje migracijske politike, za kar bo potrebno ustrezno financiranje, ki bi moralo združevati tako večje prispevke iz proračuna EU kot tudi okrepljeno podporo držav članic EU. Ti koraki so:

  • Reforma dublinske uredbe: okrepiti je treba prizadevanja za celovit sporazum o trajnostni migracijski politiki do junija 2018, in sicer v skladu s političnim načrtom Komisije iz decembra 2017.
  • Skupna projektna skupina Afriške unije, Evropske unije in Združenih narodov: nadaljevalo se bo delo za pomoč ljudem pri odhodu iz Libije in sodelovanje z libijskimi organi pri odpravi sistematičnega pridržanja migrantov.
  • Skrbniški sklad EU za Afriko: za nadaljnjo podporo programov v vseh treh geografskih oddelkih bi morale države članice zagotoviti ustrezne prispevke za zapolnitev morebitnih nastajajočih vrzeli pri financiranju.
  • Načrt za zunanje naložbe: države članice bi morale zagotoviti dodatna sredstva za povečanje učinkovitosti in dosega načrta za zunanje naložbe.
  • Zunanje meje: priprave za tehnično in operativno strategijo za evropsko integrirano upravljanje meja bi bilo treba hitro nadaljevati. V okviru Evropske mejne in obalne straže bi morale države članice nujno zapolniti vrzeli pri obljubljenih strokovnjakih in tehnični opremi.
  • Vračanje: medtem ko je treba okrepiti prizadevanja za sklenitev dodatnih dogovorov o ponovnem sprejemu, bi morale države članice zdaj v celoti izkoristiti že sklenjene dogovore in več oseb hitro vrniti v okviru operacij v organizaciji Evropske mejne in obalne straže.
  • Preselitev: države članice bi morale hitro začeti izvajati preselitve v okviru novega programa za prednostne države. Čim prej bi bilo treba začeti izvajati preselitev beguncev, evakuiranih iz Libije v okviru mehanizma za nujen tranzit.
  • Izjava EU in Turčije: poleg sprostitve druge tranše instrumenta za begunce v Turčiji v višini 3 milijard evrov bi morali grški organi po drugi strani pospešiti prizadevanja za izboljšanje vračanja v skladu z izjavo, tudi s pomočjo načrtovanih sprememb grške zakonodaje o azilu. Pospešiti je treba tudi delo za zagotovitev ustreznih sprejemnih pogojev na žariščnih točkah. Svet bi moral aktivirati prostovoljni program humanitarnega sprejema, da se zagotovi nadaljevanje preselitev iz Turčije.

Za več informacij klikni tukaj.